Splošno o vodi

Voda je osnovna življenjska potreba in življenje brez nje je nepredstavljivo. Voda je pomembnega pomena , saj služi kot ključna povezava med podnebnim sistemom, človeško družbo in okoljem. Brez ustreznega upravljanja z vodo bo verjetno prišlo do stopnjevanja vodnih kriz, kar bo sprožilo izredne razmere v številnih sektorjih, odvisnih od vode. Dobra kakovost vode je bistvenega pomena za zdravje ljudi, družbeni in gospodarski razvoj ter ekosisteme. Vendar pa z naraščanjem prebivalstva in onesnaževanjem naravnega okolja, zagotavljanje zadostnih in varnih oskrb z vodo postaja vse večji izziv.

Virtualna voda

Virtualna voda je voda, ki je uporabljena v proizvodnji hrane ter vlaknin in neprehrambnih proizvodov, vključno z energijo. Na primer, za proizvodnjo tone pšenice je potrebno približno 1300 ton vode za tono pšenicr in 16000 ton za tono mesa. Trgovina z virtualno vodo je ideja, da se pri izmenjavi blaga in storitev porabi tudi voda, ki je za tem neuporabna.

Onesnaževanje vode

Onasnaževanje vode se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja poslabšalo v skoraj vseh rekah, pri čemer je hudo onesnaženje prizadelo približno eno tretjino vseh rečnih odsekov. V svetovnem merilu naj bi se število jezer s škodljivim cvetenjem alg do leta 2050 povečalo za vsaj 20 %. To je posledica onesnaževanja vode v okolici, dodatno onesnaževanje zraka in odlaganje škodljivih snovi v naravo. Naravno onesnaževanje podtalnice zdaj prizadene skoraj 140 milijonov ljudi v 70 državah na vseh celinah, kar je bistveno več kot pred leti.

Potapljac

Ustekleničena voda

Ugotovitve so skozi leta pokazale, da je ustekleničena voda slabša od tiste iz pipe. Ustekleničena voda je dražja in vsebuje več škodljivih snovi, saj se plastika iz plastenke prenese na vodo. Ustekleničena voda pogosto vsebuje več bakterij in nečistoč kot voda iz pipe. Prepotuje dolgo pot in pogostokrat mine dolgo časa, preden iz skladišča pride do vas. Vse večji problem z ustekleničeno vodo pa je tudi recikliranje vse platike, ki jo porabimo za izdelavo plastenk. Kvaliteta ustekleničene vode se je skozi leta poslabšala, sam posel z ustekleničeno vodo pa se je povečal. V Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS navajajo, da se za litrsko plastenko v povprečju porabi četrt litra nafte in tri litre čiste pitne vode. Namesto enega litra vode se tako porabi tri, plastična embalaža pa kot odpadek še dodatno onesnažuje okolje. Ustekleničena voda 100-krat bolj obremenjuje okolje kot voda iz pipe.

• Primeri ustekleničene vode

Kaj pa lahko mi sami naredimo da zmanjšamo porabo vode?

1. Zaprite pipe
Ne dovolimo, da naša poraba vode uide izpod nadzora. Med umivanjem zob zaprimo pipo. S tem prihrnaimo 6 litrov vode na minuto. Lahko tudi popravimo puščajoče pipe.

2. Tuširajmo se z manj vode
Vsako minuto, pod močnim tušem, porabimo do 17 litrov vode. Na telefonu lahko nastavimo časomer, s tem se tuširamo le določen čas in privarčujemo z porabo pitne vode.

3. Ne financirajmo zajemalcev vode
Zajemalci vode so največkrat podjetja, ki kupujejo zemljišča po vsem svetu, ter stem kupijo tudi izvire pitne vode ter jih izkoriščajo v lastno korist in prispevajo k pomanjkanju vode in onesnaževanju. Lokalnim prebivalcem včasih onemogočajo dostop do vode, onesnažujejo vodotoke. To lahko vpliva na zmožnost lokalnih skupnosti za kmetovanje in dostop do varne pitne vode, to pomeni da morajo vodotoki biti speljani dlje do drugih vodnih virov, ki so oddaljeni.

4. Zmanjšajmo zavrženo hrano
Za proizvodnjo žit, sadja in druge hrane je potrebno veliko vode. Več kot polovico od 7 milijonov ton zavržene hrane in pijače v gospodinjstvu vsako leto bi lahko pojedli. Če odvržete manj hrane, bi lahko prihranili do 550 evrov na leto s tem pa bi več vode prihranili tudi podjetjem ki za proizvodnjo hrane koristijo pitno vodo.

“Ključno je da vsak posameznik poskrbi, da se vode porabi samo toliko kolikor je potrebujemo in da se potrudimo rešiti naš planet.”

Pravica do vode

Da, dostop do vode je človekova pravica. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. V 70.a členu piše, dame vsadko pravico do pitne vode. Vsi imamo pravico do zadostne količine varne in fizično ter cenovno dostopne vode za osebno in domačo uporabo.

Referendum o vodi

11. julija 2021 so z zmago na referendumu dokazali da jim lahko uspe samo skupaj in da volivci nikakor ne bodo dovolili, da kratkoročni gospodarski interesi ogrozijo to, kar je res pomembno – vodne vire, naše največje naravno bogastvo. Referendum se je zgodil zaradi zakona, ki naj bi omogočil posege na vodna in priobalna zemljišča, ter na območju presihajočih jezer gradnjo enostavnih objektov in objektov v javni rabi (Po gradbenem zakonu je dovoljena gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin, kot so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča itd., kar bi po novem zakonu o vodah znanto povečalo tveganje za onesnaženje naših površinskih in podzemnih voda ter posledno tudi pitne vode.). Stem zakonom bi se občutno povečala tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda. S tem bi lahko govorili o neposrednem onesneževanju pitne vode ter vodnih in obvodnih ekosistemov. Problematična ni bila le vsebina, pač pa tudi način, kako je bil ta zakon sprejet. Javna razprava je bila skrajšana za tem pa so bile spremembe, zaradi katerega so zahtevali referendum. Za začetek referenduma je bilo zbranih 52 230 podpisov, ki ga prej niso hoteli sprejeti. 11. Julija je 682 760 volivcev sporni zakon končno zavrnilo.

Spori

Glavni razlog za spore je povečanje vodne rabe, za katero pa sta razloga večanje svetovnega prebivalstva in gospodarski razvoj. V razvitem svetu se pitna voda uporablja v industriji, v kmetijstvu, za namakanje ter gojenje živine. Zaradi tega se gradijo jezovi in namakalni sistemi. Veliko te vode se črpa tudi iz podtalnice. Vodo črpamo prehitro in zato nima sposobnosti dovolj hitrega obnavljanja, ter s tem povečuje pritisk na okolje.V revnejših državah imajo v lasti oskrbo z vodo zasebni sektorji. Zaradi podjetij, ki iščejo dobiček in zapirajo vire mnogim prebivalcem voda ni na voljo. Ko je količine vode manj kot povpraševanja zanjo dobi voda velik stratežki pomen, in zaradi tega potem nastanejo spori oz. vojne.

Na svetu so tri glavna žarišča, kjer je v meddržavnem sporu vprašanje reke:

Kitajska, Indija, Bangladeš

Egipt, Etiopija

Turčija, severni Irak, Sirija

Kitajska in Indija se prepirata o regulaciji reke Brahmaputra. Ta izvira v Tibetu in je dolga 2900 kilometrov, ter teče skozi Indijsko državo Arunachal Pradesh, nato pa se v delti Gangesa združi z reko Padma in naprej teče v Bangladeš, kjer se skupaj z Gangesom izlije v Bengalski zaliv. Brahmaputra je za vse tri države pomemben vir vode, vendar je Kitajska na njej začela graditi elektrarne. Za Indijo in Bangladeš pa je ta vir vode za kmetijstvo v gosto naseljenih predelih zelo pomemben.Reka je izjemno pomembna na primer za namakanje plantaž čaja v Assamu. Toda Kitajska se je odločila, da bo zgradila nove, višje, večje jezove za še močnejše hidrocentrale na tibetanski planoti. Strokovnjaki menijo, da bi to lahko ogrozilo pretok vode v nižjem toku reke v Indiji, kar bi lahko vplivalo na pridelovalne površine. Ker Kitajska in Indija nimata bilateralnih sporazumov o regulaciji rek, lahko Kitajci počnejo, kar želijo. Toda indijska vlada je kljub vsemu dosegla, da bodo Kitajci z Indijo delili vse pomembne hidrološke informacije, tako da bodo Indijci lahko pravočasno ukrepali, če bi se nivo vode drastično znižal.

Egipt in Etiopija v sporu za Nil Podobno težavo z jezovi imajo med Etiopijo in Egiptom zaradi jeza na Nilu. Leta 2011 je etiopska vlada oznanila, da bo začela graditi Veliki etiopski renesančni jez, vreden štiri milijarde dolarjev, za katerim bi zgradili 6000 megavatov močno hidrocentralo na Modrem Nilu na meji s Sudanom. Z elektrarno bi ne le zadovoljili etiopske potrebe po elektriki, temveč bi jo lahko tudi izvažali. Toda jez bi lahko ogrozil vodni nivo na Nilu. Tega se še posebej bojijo v Egiptu, ki je zgodovinsko vezan na nepredvidljive vode Nila in zato ostro nasprotuje gradnji jezu. Pri tem se sklicujejo na sporazume iz let 1929 in 1959, ki Egiptu dovoljujejo upravljanje dveh tretjin nilske vode in mu podarjajo pravico veta na projekte v zgornjem toku reke. Trdijo, da je Etiopija z začetkom gradnje jezu ignorirala egiptovsko pravico do veta.

Turčija že dolgo časa razburja sosednje države z gradnjo jezov. Z Južnovzhodnim Anatolskim projektom namreč že nekaj let gradijo jezove na Tigrisu. Zadnji med njimi je jez Illisu na meji s Sirijo. Za jezom bi postavili 1200 megavatov močno hidrocentralo, s katero bi zadostili dvema odstotkoma turške potrebe po elektriki. Skupno bodo v okviru projekta zgradili 22 jezov in 19 hidrocentral tako na Tigrisu kot na Evfratu. Turške aktivnosti na rekah že desetletja vznemirjajo predvsem Irak, ta je podobno kot Egipt, zgodovinsko navezan na reki, ki že od mezopotamskih časov namakata sicer sušne ravnice in jih
spreminjata v rodovitna polja. V zadnjih desetletjih je nivo vode v rekah res padal, in to še pred dokončanjem velikega jezu Illisu. Severni Irak in Sirija sta zdaj vsakoletno izpostavljena suši. Najbolj črnogledi raziskovalci pa
napovedujejo, da zgodovinski reki Evfrat in Tigris zaradi klimatskih sprememb in gradnje jezov že leta 2040 ne bosta imeli več dovolj toka, da bi pritekli do morja.

Voda Slovenija / svet

V Sloveniji prihajajo vode na površje iz približno 5.800 izvirov. Gozd, ki prekriva 52 odstotkov naše države, je čudovit naravni zadrževalnik voda. Pitna voda nam omogoča življenje in je eden izmed osnovnih pogojev za zdravje. V Sloveniji je skoraj 90 odstotkov prebivalcev oskrbovanih s pitno vodo, za katero so znani podatki o njeni kakovosti. Kakovost vode se nanaša na kemične, fizikalne in biološke lastnosti vode, ki temeljijo na standardih njene uporabe. Močno je odvisna od velikosti vodovoda. Veliki in srednje veliki vodovodi imajo praviloma kakovostno pitno vodo. Problematični so predvsem mali vodovodi, ki oskrbujejo od 50 do 500 ljudi iz vidika makrobiološke onesnaženosti. V Sloveniji imamo za oskrbo s pitno vodo zabeleženih preko 1.000 vodovodnih sistemov. V večjih sistemih je kakovost pitne vode stabilnejša, v manjših sistemih pa zaradi vremenskih in drugih vplivov lahko prihaja do fizikalnega in biološkega onesnaževanja pitne vode. Kaj vse je potrebno za pripravo pitne vode po slovenskih standardih? Prečiščevanje, mehčanje, demineralizacija. To so pogoji za pitno vodo iz pipe in plastenk.

Voda v Pakistanu

Za razliko od drugih držav brez čiste vode izziv v Pakistanu ni dostop do vode, ampak umivanje rok. Pakistan ima eno največjih razlik v higienski dostopnosti med najbogatejšimi in najrevnejšimi. Medtem ko ima 94 odstotkov najbogatejših v državi osnovni dostop do umivanja rok z milom in vodo, ima tak dostop le 17 odstotkov najrevnejših v državi. Kar pomeni, da je bolezen zelo pogosta in smrtonosna med najrevnejšimi prebivalci.

Voda v Somaliji

Skoraj polovica Somalije (47 odstotkov) ne izpolnjuje standardov JMP za osnovni dostop do vode. Tretjina države se zanaša na “omejene” strukture dostopa, kar pomeni, da čeprav se
domneva, da je struktura varna za pitje, temu ni tako. Velik del Somalije hodi na dolge razdalje po pitno vodo. Martin, znan kot legendarni Big River Man, je maratonski plavalec Guinnessove knjige rekordov in edini človek v zgodovini, ki je preplaval 5 največjih rek na planetu: Amazonko, Jangce, Paraná, Mississippi, Donavo.a

'Voda je moj najboljši prijatelj'

Zakaj torej to počne? Strel je plaval v več kot 150 državah po vsem svetu in se soočal z okolijskimi izzivi, s katerimi se soočajo naše vode. “Razumem naše oceane, reke in jezera in povsod je onesnaženje.” Med plavanjem po Donavi je plaval skozi vode, onesnažene s cianidom, in na svojo grozo ugotovil, da je “vse pod vodo popolnoma mrtvo.” Strel upa, da bo lahko ozaveščal in promoviral čiste vode po vsem svetu. Njegov naslednji velik projekt je World Swim. Trajal bo 500 dni, obiskal pa naj bi 130 držav. Namen projekta je navdušiti posameznike, organizacije in podjetja, da ukrepajo pri reševanju vode. Strel cilja tudi na to, da bi mu ta podvig prinesel šesti Guinnessov svetovni rekord.