Splošno o vodi

Voda je osnovna življenjska potreba in življenje brez nje je nepredstavljivo. Voda je življenjskega pomena, saj služi kot ključna povezava med podnebnim sistemom, človeško družbo in okoljem. Brez ustreznega upravljanja z vodo bo verjetno prišlo do stopnjevanja vodnih kriz, kar bo sprožilo izredne razmere v številnih sektorjih, odvisnih od vode. Dobra kakovost vode je bistvenega pomena za zdravje ljudi, družbeni in gospodarski razvoj ter ekosisteme.

Virtualna voda

Virtualna voda je voda, ki je uporabljena v proizvodnji hrane ter vlaknin in neprehrambnih proizvodov, vključno z energijo. Na primer, za proizvodnjo tone pšenice je potrebno približno 1300 ton vode za tono pšenice in 16000 ton vode za tono mesa. Trgovina z virtualno vodo je ideja, da se pri izmenjavi blaga in storitev porabi tudi voda, ki je za tem neuporabna.

Onesnaževanje vode

Onasnaževanje vode se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja poslabšalo v skoraj vseh rekah, pri čemer je hudo onesnaženje prizadelo približno eno tretjino vseh rečnih odsekov. V svetovnem merilu naj bi se število jezer s škodljivim cvetenjem alg do leta 2050 povečalo za vsaj 20 %. To je posledica onesnaževanja vode v okolici, dodatno onesnaževanje zraka in odlaganje škodljivih snovi v naravo. Naravno onesnaževanje podtalnice zdaj prizadene skoraj 140 milijonov ljudi v 70 državah na vseh celinah, kar je bistveno več kot pred leti.
potapljac
Untitled-1
Play Video about video

Cena vode v Sloveniji

Slovenec po podatkih statističnega urada letno porabi okoli 80.000 litrov vode oziroma 6667 litrov mesečno oziroma 222 litrov dnevno. Po podatkih smo v Ljubljani letos za m3 vode plačali 0,58 evra brez DDV, kar je bistveno manj kot na Ptuju, kjer je cena vode kar 0,72 evra na kubični meter. Tam naj bi lani kar dvakrat opozorili na nujnost prekuhavanja vode pred pitjem. Voda v večjih slovenskih mestih je zelo varna zaradi stabilnejših vodnih virov in več finančnih sredstev.

Voda v plastenkah

Če se po vodo odpravimo v trgovino, bomo opazili, da se cene med posameznimi znamkami vod nekoliko razlikujejo. Kot lahko vidimo je vod v šparu cenejša kot ta v merkatorju za približno 0,05 eur. Cena vode se med sabo razlikuje tudi po znamkah vode kar pa ne pomeni da je dražja voda vedno boljša. V resnici naj bi omenjeni vodi, preden jo pošljejo na trg, odvzeli vse naravne soli in minerale, s katerimi se ponaša, in jo nato kemično obdelali z novo dozo mineralov in soli. Še en dokaz, da najdražje ni vedno tudi najboljše.
Ugotovitve so skozi leta pokazale, da je voda v plastenkah slabša od tiste iz pipe. Voda iz plastenk je dražja in vsebuje več škodljivih snovi, saj se plastika prenese na vodo. Prepotuje dolgo pot in pogostokrat mine dolgo časa, preden iz skladišča pride do nas. Vse večji problem  pa je tudi recikliranje vse platike, ki jo porabimo za izdelavo plastenk. V Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS navajajo, da se za litrsko plastenko v povprečju porabi četrt litra nafte in tri litre čiste pitne vode. Namesto enega litra vode se tako porabi tri, plastična embalaža pa kot odpadek še dodatno onesnažuje okolje.

Kako lahko ukrepamo?

1. Zaprite pipe
Ne dovolimo, da naša poraba vode uide izpod nadzora. Med umivanjem zob zaprimo pipo. S tem prihranimo 6 litrov vode na minuto. Lahko tudi popravimo puščajoče pipe.
2. Tuširajte se z manj vode
Vsako minuto, pod močnim tušem, porabimo do 17 litrov vode. Na telefonu lahko nastavimo alarm, tako se tuširamo le določen čas in privarčujemo z porabo pitne vode.
3. Ne financirajmo zajemalcev vode
Zajemalci vode so največkrat podjetja, ki kupujejo zemljišča po vsem svetu, ter stem kupijo tudi izvire pitne vode ter jih izkoriščajo v lastno korist. Lokalnim prebivalci včasih izgubijo dostop do vode.
4. Zmanjšajmo zavrženo hrano
Za proizvodnjo žit, sadja in druge hrane je potrebno veliko vode. Več kot polovico od 7 milijonov ton zavržene hrane in pijače v gospodinjstvu vsako leto bi lahko pojedli. 

Pravica do vode

Da, dostop do vode je človekova pravica. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. V členu 70.A piše, dame vsadko pravico do pitne vode. Vsi imamo pravico do zadostne količine varne in fizično ter cenovno dostopne vode za osebno in domačo uporabo.

Referendum o vodi

11. julija 2021 se je v Sloveniji odvijal referendum o vodi. Zgodil se je zaradi zakona, ki naj bi omogočil gradnjo enostavnih in javnih objektov na vodnih območjih. S tem zakonom bi se občutno povečala tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda. S tem bi lahko govorili o neposrednem onesneževanju pitne vode ter vodnih in obvodnih ekosistemov. Problematična ni bila le vsebina, pač pa tudi način, kako je bil ta zakon sprejet. Javna razprava je bila skrajšana za tem pa so bile spremembe, zaradi katerega so zahtevali referendum. Za začetek referenduma je bilo zbranih 52 230 podpisov, ki ga prej niso hoteli sprejeti. 11. Julija je 682 760 volivcev sporni zakon končno zavrnilo.
protesti2

Spori

Glavni razlog za spore je povečanje vodne rabe, za katero pa sta razloga večanje svetovnega prebivalstva in gospodarski razvoj. V razvitem svetu se pitna voda uporablja v industriji, kmetijstvu, za namakanje ter gojenje živine. Veliko te vode se črpa tudi iz podtalnice. Vodo črpamo prehitro in zato nima sposobnosti dovolj hitrega obnavljanja. V revnejših državah imajo v lasti oskrbo z vodo zasebni sektorji. Zaradi podjetij, ki iščejo dobiček in zapirajo vire mnogim prebivalcem voda ni na voljo. Ko je količine vode manj kot povpraševanja zanjo dobi voda velik strateški pomen, in zaradi tega potem nastanejo spori oz. vojne.

Kitajska, Indija, Bangladeš

Kitajska in Indija se prepirata o regulaciji reke Brahmaputra. Ta izvira v Tibetu in je dolga 2900 kilometrov. Brahmaputra je za vse tri države pomemben vir vode, vendar je Kitajska na njej začela graditi elektrarne. Za Indijo in Bangladeš pa je ta vir vode za kmetijstvo v gosto naseljenih predelih zelo pomemben. Toda Kitajska se je odločila, da bo zgradila nove, višje, večje jezove za še močnejše hidrocentrale na tibetanski planoti. Strokovnjaki menijo, da bi to lahko ogrozilo pretok vode v Indiji, kar bi lahko vplivalo na pridelovalne površine. 

Egipt, Etiopija

Egipt in Etiopija v sporu za Nil Podobno težavo z jezovi imajo med Etiopijo in Egiptom zaradi jeza na Nilu. Leta 2011 je etiopska vlada oznanila, da bo začela graditi Veliki etiopski renesančni jez, vreden štiri milijarde dolarjev, za katerim bi zgradili 6000 megavatov močno hidrocentralo na Modrem Nilu na meji s Sudanom. Z elektrarno bi ne le zadovoljili etiopske potrebe po elektriki, temveč bi jo lahko tudi izvažali. Toda jez bi lahko ogrozil vodni nivo na Nilu. Tega se še posebej bojijo v Egiptu, ki je zgodovinsko vezan na nepredvidljive vode Nila in zato ostro nasprotuje gradnji jezu. Pri tem se sklicujejo na sporazume iz let 1929 in 1959, ki Egiptu dovoljujejo upravljanje dveh tretjin nilske vode in mu podarjajo pravico veta na projekte v zgornjem toku reke. Trdijo, da je Etiopija z začetkom gradnje jezu ignorirala egiptovsko pravico do veta.

Turčija, severni Irak, Sirija

Turčija že dolgo časa razburja sosednje države z gradnjo jezov. Z Južnovzhodnim Anatolskim projektom namreč že nekaj let gradijo jezove na Tigrisu. Zadnji med njimi je jez Illisu na meji s Sirijo. Za jezom bi postavili 1200 megavatov močno hidrocentralo, s katero bi zadostili dvema odstotkoma turške potrebe po elektriki. Skupno bodo v okviru projekta zgradili 22 jezov in 19 hidrocentral tako na Tigrisu kot na Evfratu. Turške aktivnosti na rekah že desetletja vznemirjajo predvsem Irak, ta je podobno kot Egipt, zgodovinsko navezan na reki, ki že od mezopotamskih časov namakata sicer sušne ravnice in jih spreminjata v rodovitna polja.

Voda drugod po svetu

Voda v Sloveniji

V Sloveniji prihajajo vode na površje iz približno 5.800 izvirov. Gozd, ki prekriva 52 odstotkov naše države, je čudovit naravni zadrževalnik voda. V Sloveniji je skoraj 90 odstotkov prebivalcev oskrbovanih s pitno vodo, za katero so znani podatki o njeni kakovosti. Kakovost vode se nanaša na kemične, fizikalne in biološke lastnosti vode, ki temeljijo na standardih njene uporabe. V Sloveniji imamo za oskrbo s pitno vodo zabeleženih preko 1.000 vodovodnih sistemov. V večjih sistemih je kakovost pitne vode stabilnejša, v manjših sistemih pa zaradi vremenskih in drugih vplivov lahko prihaja do fizikalnega in biološkega onesnaževanja pitne vode. Kaj vse je potrebno za pripravo pitne vode po slovenskih standardih? Prečiščevanje, mehčanje, demineralizacija. To so pogoji za pitno vodo iz pipe in plastenk.

Voda v Pakistanu

Za razliko od drugih držav brez čiste vode izziv v Pakistanu ni dostop do vode, ampak umivanje rok. Pakistan ima eno največjih razlik v higienski dostopnosti med najbogatejšimi in najrevnejšimi. Medtem ko ima 94 odstotkov najbogatejših v državi osnovni dostop do umivanja rok z milom in vodo, ima tak dostop le 17 odstotkov najrevnejših v državi. Kar pomeni, da je bolezen zelo pogosta in smrtonosna med najrevnejšimi prebivalci.

Voda v Somaliji

Skoraj polovica Somalije (47 odstotkov) ne izpolnjuje standardov JMP za osnovni dostop do vode. Tretjina države se zanaša na “omejene” strukture dostopa, kar pomeni, da čeprav se domneva, da je struktura varna za pitje, temu ni tako. Velik del Somalije hodi na dolge razdalje po pitno vodo. Martin, znan kot legendarni Big River Man, je maratonski plavalec Guinnessove knjige rekordov in edini človek v zgodovini, ki je preplaval 5 največjih rek na planetu: Amazonko, Jangce, Paraná, Mississippi, Donavo.

'Voda je moj najboljši prijatelj'

Martin Strel je plaval v več kot 150 državah po vsem svetu in se soočal z okolijskimi izzivi, s katerimi se soočajo naše vode. “Razumem naše oceane, reke in jezera in povsod je onesnaženje.” Med plavanjem po Donavi je plaval skozi vode, onesnažene s cianidom, in na svojo grozo ugotovil, da je “vse pod vodo popolnoma mrtvo.” Strel upa, da bo lahko ozaveščal in promoviral čiste vode po vsem svetu. Njegov naslednji velik projekt je World Swim. Trajal bo 500 dni, obiskal pa naj bi 130 držav. Namen projekta je navdušiti posameznike, organizacije in podjetja, da ukrepajo pri reševanju vode. Strel cilja tudi na to, da bi mu ta podvig prinesel šesti Guinnessov svetovni rekord.